Knjižnična informacijska znanja

Učni načrt za devetletno šolo vključuje tudi knjižnična informacijska znanja (KIZ), kjer učenci spoznajo knjižnico in njene informacijske vire, poizvedujejo in raziskujejo, berejo, poslušajo, gledajo, uporabljajo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij.

Cilji in vsebine knjižničnih informacijskih znanj (KIZ) izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela. Znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih učenec razvije v okviru KIZ v osnovni šoli za vseživljenjsko obdobje, omogočajo in spodbujajo aktivno pridobivanje kvalitetnega znanja na različnih področjih, kritično in ustvarjalno razmišljanje, izražanje čustev, misli in zaznav. KIZ zajemajo vse elemente informacijske pismenosti, s poudarkom na uporabi knjižnice in z njeno pomočjo dosegljivih informacij. Informacijska pismenost je sposobnost pridobiti, vrednotiti in uporabiti informacije iz različnih virov. Je razširjen koncept tradicionalne pismenosti, ker se veže na uporabo kateregakoli sistema znakov in vključuje razumevanje in ustvarjalno rabo informacij, posredovanih tudi s sodobno tehnologijo, s sodobnimi računalniškimi in komunikacijskimi viri.

Knjižničarka načrtuje vsebine in cilje KIZ za posamezen razred v letnem delovnem načrtu. Izvaja jih sama ali pa uro načrtuje skupaj z učiteljem.

Splošni cilji

• učenci se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva, s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivacijo za branje in estetsko uživanje,
• učenci z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme ter se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja,
• učenci razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske, informacijske, raziskovalne.

• Učenec pridobiva prve samostojne izkušnje v šolski knjižnici.
• Učenec se navaja na vzdušje knjižničnega prostora, spoznava njeno ureditev in se uči pravilnega obnašanja v knjižnici.
• Seznani se s postopkom izposoje in vračanja gradiva.
• Spozna starostni stopnji ustrezen leposlovni in poučno znanstveni knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo.
• Ob koncu prve triade postane učenec tudi samostojni bralec.
• Zna uporabljati osnovne storitve v knjižnici.
• Knjižničar ga z različnimi oblikami in metodami dela motivira za branje.

• Učenec nadgrajuje znanje pridobljeno v prvi triadi.
• Knjigo spozna kot najštevilčnejši medij v šolski knjižnici.
• Spozna pot od knjige do ustvarjalca do uporabnika.
• Seznani se s fizičnimi deli knjige in bibliografskimi podatki, ki so pomembni za identifikacijo.
• Učenec poleg primarnih informacijskih virov začne postopoma spoznavati sekundarne informacijske vire. Seznani se z njihovimi oblikami, namembnostjo in vsebino. Za iskanje informacij uporablja različne iskalne zahteve.
• Od referenčnih virov zna uporabljati splošne enciklopedije in leksikone.

• Učenec spozna vlogo in pomen informacij v sodobni družbi.
• Razlikuje med podatkom in informacijo.
• Pouk je usmerjen k razumevanju izbora iskalne strategije in poznavanju virov za splošno, specialno in tekoče informiranje.
• Učenec razširi znanje z lokalnih podatkovnih zbirk h globalnim informacijskim omrežjem.
• Uporablja bibliografske in ne bibliografske zbirke podatkov.
• Učenec spozna različne tipe knjižnic z namenom, da pridobi točno določeno informacijo.
• Za potrebe raziskovalnega in projektnega dela učenec spozna pojme CITAT, CITIRANJE IN REFERENCA.
• Zna uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov in določiti njihovo lokacijo.
• Ob koncu tretje triade postane samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.

Navodila za pripravo referata, seminarske ali raziskovalne naloge.

Naslovna stran

Na naslovni strani so podatki o naslovu, avtorju, šoli, mentorju … NASLOV mora natančno označiti vsebino naloge. Naj bo kratek in jedrnat, dodaš mu lahko podnaslov (Primer: naslov = MORJE, podnaslov = RIBE). AVTOR pisne naloge si ti, saj TI pišeš nalogo. Svoje ime in priimek zapišeš na naslovno stran. V primeru, da delaš pisno nalogo s sošolcem, sta avtorja oba, torej zapišeta vajini imeni in priimka.

Kazalo vsebine

je vedno takoj za naslovno stranjo. V kazalu boš navajal naslove in podnaslove posameznih poglavij. Vsak naslov ima pred seboj številko poglavja npr. 1, 1.1, 2 ….

Uvodni del

Pisna naloga mora imeti uvodni del. Je na novi strani.

V tem delu lahko predstaviš temo, ki si jo izbral, in opišeš, kako je naloga sestavljena. Napisan naj bo tako, da boš pri bralcu vzbudil zanimanje in ga pripravil, da bo tvojo nalogo razumel, čeprav ne pozna teme, o kateri si pisal. Uvod je praviloma kratek – zadostuje že polovica strani, to je vsaj 10 vrstic.

Glavni del

Začneš pisati na novo stran, takoj za uvodom. V glavnem delu natančneje opiši temo, ki si jo izbral. Pri tem pazi, da ne boš dobesedno prepisoval iz knjig, saj bi s tem avtorju ukradel avtorske pravice. Vsaj enkrat citiraj nekega avtorja in to pravilno zapiši (priimek avtorja, leto, str. XX). Poglavja v glavnem delu si morajo slediti v logičnem zaporedju in morajo biti oštevilčena. V glavni del lahko vključiš tudi slike, tabele, grafe, vendar moraš pod slike napisati ustrezne naslove oz. moraš tabele, grafe oštevilčiti (npr. Slika 1: Ribe).

Zaključek

V njem na novi strani povzameš bistvene ugotovitve o temi, ki si jo opisoval in napišeš sklepe in predloge za nadaljnje delo.

Uporabljena literatura in viri

Na koncu moraš napisati seznam literature, ki si jo pri delu uporabljal. Urejen mora biti po abecedi priimkov avtorjev. Vedno ga pišeš na novo stran.

Citat, povzetek in bibliografski sklic

• Citat je dobesedno prevzemanje dela tujega besedila v naše besedilo.
• Povzetek je zgoščen zapis bistva daljšega besedila z našimi besedami.
• Pri citatu in povzetku navedemo bibliografski sklic: priimek avtorja, leto izdaje in stran.

Primer citata

»Referat je besedilo o določeni strokovni temi, podano ustno. Namenjen ni bralcu, ampak poslušalcu.« (Žagar, 1992, str. 149).

Primer povzetka

Referat je lahko predavanje na strokovnem posvetu, v šoli pa je govorna vaja. Sestavi jo učenec in z njim nastopa pred sošolci in učiteljem. Gre za predstavitev teme, ki je za učence zanimiva, ali teme iz učne snovi (Žagar, 1992, str. 149).

Seznam virov

Vse uporabljene in citirane vire (knjige, članke, spletne strani …) navedemo na koncu naloge pod naslovom VIRI. Seznam uredimo po abecedi priimkov avtorjev. Spodnji primeri sledijo prejetemu šolskemu gradivu.

Knjiga z enim avtorjem

PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA. LETO IZIDA. Naslov knjige. Kraj izdaje: Založba. (Zbirka).

Knjiga z dvema avtorjema

PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA., PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA. LETO IZIDA. Naslov knjige. Kraj izdaje: Založba. (Zbirka).

Knjiga s tremi ali več avtorji

NASLOV knjige. LETO IZIDA. Kraj izdaje: Založba. (Zbirka).

Prispevek v knjigi

PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA. Leto izida. Naslov prispevka. V: NASLOV. Kraj: Založba. Str. (Zbirka).

Članek v reviji ali časopisu

PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA. LETO IZIDA. Naslov članka. V: Naslov revije, letnik, številka, strani.

Spletni vir z znanim avtorjem

PRIIMEK, PRVA ČRKA IMENA. LETO. Naslov. [online]. Pridobljeno datum s spletne strani: spletni naslov.

Spletni vir brez znanega avtorja

NASLOV. [online]. Pridobljeno datum s spletne strani: spletni naslov.