Ker so prazniki že pred vrati, smo zadnji dan v tem koledarskem letu preživeli malce drugače. Vsi vemo, da se približujeta božič in novo leto, česar se že neizmerno veselimo, ne smemo pa pozabiti, da 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, zato smo v čast temu velikemu prazniku našega naroda pripravili kratek kulturni program.

Šestindvajset let je že preteklo od dne, ko je večina Slovencev na volitvah 23. decembra odločila, da želi živeti v samostojni državi. Resda smo majhen narod, a ker smo na svojo domovino ponosni, smo malce pobrskali po zakladnici slovenskih pesmi ter drugih besedil, naši glasbeniki pa so zapeli in zaigrali domovini v ponos. Naši predniki so bili ponosni in neuklonljivi, zato se niso sramovali svoje majhnosti, še manj pa svojega jezika, znali pa so se tudi malce pošaliti na račun tedanjih oblasti. Kdo ne pozna Martina Krpana, preprostega kmeta, ki ga je sam cesar prosil, da reši Dunaj pred Brdavsom. Prav tako se je iz dunajskega cesarja norčeval Pegam, zato je cesar v belo Ljubljano poslal pismo s prošnjo, naj naš junak Lambergar priskoči na pomoč. Pozabili nismo niti na Kralja Matjaža in njegovih zlatih časov, na prave junaka pa nas je spomnil tudi Oton Župančič s svojo Zlato ptičko.

Po kulturnem programu smo se skupaj še malce poveselili in zaplesali, nato pa se odpravili domov, da skupaj s svojimi bližnjimi dočakamo prihod novega leta.

Srečno!