Prijavnica na zimske počitniške dejavnosti 2024

KNJIŽNE NOVOSTI JANUAR 2024

V tednu od 22. 1. do 26. 1. 2024 je potekal Teden pisanja z roko.

Tudi na naši šoli so tako kot vsako leto potekale aktivnosti, povezane z ročnim pisanjem. Učenci so se seznanili so se s pomenom Tedna pisanja z roko, spoznali kaligrafijo, ustvarili zapis s tehnično pisavo, vadili finomotoriko z grafomotoričnimi vajami, na koncu pa so s pomočjo priloženih vprašanj ustvarili zapis o sebi.

Društvo Radi pišemo z roko vsako leto izbere tri osebnosti, ki s svojimi rokopisi spodbujajo pisanje z roko. Letošnji ambasadorji so Nik Škrlec, igralec in ustvarjalec, Iza Sia Login, podjetnica, svetovalka, mama mačka Toma, in dr. Blaž Koritnik, nevrolog, tajnik društva Sinapsa.

Osrednja tema letos je Zapisi časa o nas.

Tudi učitelji so ustvarili svoje zapise.

Današnji način življenja namreč v ospredje postavlja hitrost in obilje, zato se vse pogosteje od pisanja z roko odmikamo. Zadovoljstvo prinašata prav počasnost in umirjenost.

Danes si ne moremo več zamišljati pisanja brez tipkanja. Ker vedno manj pišemo z roko, postaja naša pisava manj čitljiva in toga, zato večkrat nadomeščamo pisano pisavo s tiskano. To se dogaja pri mlajših in starejših.

Pisanje z roko je povezano z našim živčnim in mišičnim sistemom. Na človeka vpliva pozitivno in omogoča naš vsestranski razvoj.

Ne smemo pozabiti na pomen izvirnih sporočil, ki jih ob posebnih priložnostih napišemo z roko, npr. voščila, zahvale, pohvale, izraze sožalja. Z roko napisana sporočila so bolj osebna, izražajo spoštovanje in naklonjenost.

Če hočete biti drugačni, pišite z roko.

Petek, 19. januar 2024, je bil res en krasen dan! Zjutraj je naše kraje prekrila dolgo pričakovana snežna odeja, večer pa nam je obogatilo čudovito glasbeno doživetje. Otroški pevski zbor OŠ Koprivnica je namreč na povabilo Tonija Sotoška letos že drugo leto sodeloval na Antonovem koncertu, ki je potekal v športni dvorani Šolskega centra v Krškem. Skupaj z mnogimi imenitnimi glasbeniki so zapeli Slakovo V dolini tihi, Avsenikovo Na Roblek in pesem Tonija Sotoška ter Prifarskih muzikantov – Slovenija pravljična. V ansamblu Tonijevih harmonikarjev je igral tudi sedmošolec Enej Mirt, med klarinetisti GŠ Krško pa je nastopala Iva Bogovič.

V prednostni nalogi OŠ Koprivnica smo si zadali sodelovati z roko v roki z ožjim in širšim okoljem in z veseljem ugotavljamo, da nam projekt res lepo uspeva. Na šoli smo izjemno veseli, ponosni in hvaležni, da lahko našim učencem omogočimo tako lepe in za njih pomembne izkušnje ter doživetja, katera bodo v spominu nosili še dolgo…

Poleg pevskega znanja naši učenci na takih prireditvah pokažejo, da se znajo kulturno obnašati, sodelovati, potrpežljivo počakati ter še marsikaj. Letos so proti koncu koncerta na odru pokazali tudi navdušenje do plesa (ki ga pri urah športa v decembru vsako leto nanje prenaša učitelj Aleš Cvar), saj so se na svojo željo veselo zavrteli v ritmih polke in valčka. Resnično smo ponosni na njih in hvaležni Toniju Sotošku za povabilo!

[Prikaži kot diaprojekcijo]

Foto: Boštjan Colarič

V Kulturnem domu Krško je 26.12.2023 potekala osrednja posavska slovesnost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostni govornik je bil g. Borut Pahor, bivši predsednik Republike Slovenije. Umetniški program so poleg Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško soustvarjali tudi pevci in pevke otroškega pevskega zbora OŠ Koprivnica pod mentorstvom ge. Nataše Dular.

Na naslednji povezavi lahko pregledate hišni red: Hišni red

Na naslednji povezavi lahko pregledate vzgojni načrt: Vzgojni načrt

Na naslednji povezavi lahko pregledate pravila šolskega reda: Pravila šolskega reda

Učenci 6., 7., 8 in 9. razreda smo se v petek, 17. 11. 2023, odpravili na potep po Prešernovih stopinjah. V šoli smo dobili delovne liste in se z avtobusom odpeljali do Ljubljane. Ogled smo začeli v središču Ljubljane, na Prešernovem trgu, kjer sta nas pričakala izvajalca kulturnega dne.  Ogledali smo si kip Prešerna in njegove muze in izvedeli par zanimivosti o Prešernovem življenju, o upodobitvah pesnika ter o samem spomeniku. Sledil je sprehod do tistih točk, ki so povezane s Prešernovim življenjem in delom. Odpravili smo se na  Vodnikov trg, kjer se je Prešeren šolal, na Stari trg, na Rožno ulico, v Trnovo, kjer je prvič zagledal Primičevo Julijo in se vanjo zaljubil,  in na Breg, kjer je bila včasih Blaznikova tiskarna, v kateri je bila natisnjena tudi njegova pesniška zbirka Poezije.

Nato smo se odpeljali v Kranj, kjer smo si ogledali pesnikov poslednji dom. France Prešeren počiva v  Prešernovem gaju, poleg njega pa je grob njegove hčerke Ernestine. Sprehodili smo se do Prešernovega spomenika v središču mesta, nato pa do Prešernove hiše, v kateri je danes muzej, nekoč pa hiša, v kateri je zadnji dve leti Prešeren prebival in delal kot pravnik. Izvedeli smo, da je tu poleg njega prebivala njegova sestra Katra, ki mu je tudi gospodinjila. V muzeju so nam predstavili podrobnosti iz Prešernovega zadnjega obdobja in nam pokazali predmete, ki so se ohranili iz njegovih časov in jih je tudi uporabljal.

Za konec pa smo odšli še v Vrbo na Gorenjskem in si ogledali njegov rojstni kraj ter rojstno hišo, v kateri je živel do svojega 8. leta. Odšli smo tudi do bližnje cerkvice sv. Marka in vaške lipe.

Čeprav smo Franceta Prešerna do zdaj že vsi kar dobro poznali, smo se tega dne o njem naučili veliko novega ter obiskali veliko krajev, ki so bili za njegovo življenje zelo pomembni in ga na nek način tudi predstavljajo.

Ajda Krivec, 9. r.