V prvem trenutku prebujanja učiteljev smo poglede usmerili skozi okna sob. Uau! Sneeeeg! Vsi navdušeni smo nekaj časa strmeli in razmišljali o kepanju in smučanju ob prvi priložnosti. Dobre volja je kar žarela. Hitro smo uredili sobe, se oblekli in odšli v jedilnico. Po zajtrku sta nam učitelja podala navodila za spravilo oblačil in obutve v potovalke, ureditev sob in smučarske opreme. Učitelj Aleš nam je nato predstavil še potek današnjih aktivnosti na smučišču. Ko smo potovalke zložili na hodnik, sta skrbno pregledala naše sobe z namenom, da ne bi česa pozabili. Ja, na urejenost sob smo morali biti v času našega bivanja tukaj zelo pozorni in vestni, saj smo vsak dan dobili zanjo oceno. Včasih nam žal ni uspelo ugotoviti, kdaj se bo ocenjevanje izvedlo.
Med čakanjem na avtobus, ki nas je vsak dan peljal do smučišča in nazaj v hotel, smo izkoristili čas za zabavo s kepanjem in občudovanjem snežne odeje.
Na smučišču sta nas pozdravila še učitelja smučanja, Ana in Marko. Vsi skupaj smo se ogreli, odpeljali uvodno vožnjo ter se po prihodu z vlečnico na vrh pripravili na tekmovanje v veleslalomu. Zaželeli smo si vso srečo in si obljubili, da se bomo potrudili odpeljati progo po svojih najboljših močeh. Šolski prvak je tako postal Luka Horvatiček, drugo mesto je zasedel Andraž Planinc, tretji čas najhitrejšega pa je pripadal Maticu Novaku. Ker pa smo bili vsi uspešni, smo si po šolski tekmi za nagrado privoščili vročo čokolado ali čaj, saj nas je zaradi megle, vetra in sneženja malček mrazilo. Pred odhodom v hotel smo se zahvalili in zaploskali učiteljema Ani in Marku ter se še zadnjič zazrli v čudovito zimsko pokrajino.
Ponosni na svoje uspehe in pridobljeno smučarsko znanje smo se vrnili v hotel, se preoblekli in odšli na kosilo. Gospod Božo nas je že čakal. Kako smo se ga razveselili!
Ob koncu kosila nas je pozdravil in nam vso srečo zaželel tudi gospod Miro, organizator smučarskih dejavnosti in predavanj za šolarje v naravi na Mariborskem Pohorju.
Sledilo je slovo od vrstnikov iz OŠ Bistrica ob Sotli in OŠ Jožeta Toporišiča Dobova ter spravilo potovalk in smučarske opreme v avtobus. Vseskozi med vožnjo domov pa nas je seveda spremljal občutek veselja, saj smo že vsi komaj čakali, da objamemo svoje starše.
